Tržem list papirja.

začetek konca ali konec začetka?

Kričrt — Mon, 23 Jan 2012 14:58:21 +0000

Vrtiš se v krogu na tem okroglem svetu. Prekleto okrogel. In prekletost ima več pomenov. Kot ima tudi beseda grazia več drugih poleg enačenja z bellezza. O umetnost preveč govorijo in premalo gledajo.

(Z ljubeznijo je isto.)

Možgani bežijo stran od mene. Izven mene. Potrebujem tvoje (ali tvoje?) roke. Položi na mojo lobanjo in tišči. Potiskaj. Poljub na lice. Čutim tvoja rebra med komolci. Tvojo ramo ob sencih. In bodlikavost brade na suhih ustnicah. Kot lava. Zemlja me je požrla vase. In vroče je tu. Tema in zatohel prostor. Moje telo preraščajo rdeči madeži, srbeči in pekoči- slaba ves me razžira.

Od znotraj navzven. Od zunaj navznoter.

b)

Kričrt — Sun, 22 Jan 2012 17:44:57 +0000

Ko te življenje posiljuje z limonami:

a) jih stisni in si naredi preosladkano limonado po kakršni peče želodec

b) jih stisni in dodaj pet različnih vrst alkohola (pretresi z ledom)

c) jih pojej skupaj z olupkom in poljubi toaletno školjko

les

Kričrt — Mon, 16 Jan 2012 19:32:05 +0000

Pluti po vodi je pomembno.

Leteti esencialno.

montaigne

Kričrt — Sun, 15 Jan 2012 21:14:33 +0000

(Pisati blog je samovšečna razvada.)

znotraj želodca

Kričrt — Thu, 12 Jan 2012 16:41:40 +0000

Ogromozanska je velika kosmata pošast. Kakšne barve? Postano vijolične. Tiste najbolj srhljivo mrtve. Včasih se spremeni v za dlan velikega sivega žametnega pajka. Svetlo sivega. Drugič zopet postane človek. Celo jaz sama kak dan. Ne mara me. Vendar ne znam je zapustiti.

želodec

Kričrt — Mon, 09 Jan 2012 21:51:54 +0000

Odpreti, veš…

izliv

Kričrt — Thu, 05 Jan 2012 15:06:14 +0000

Občutek praznosti in globoke žalosti, kljub zavedanju da imaš vse kar potrebuješ. Celo ljudi, ki te ljubijo.

Vsak dan postaja težji, zavit v prejo.

razpokani prsti na rokah

Kričrt — Tue, 03 Jan 2012 15:07:15 +0000

Ko se obrnem in me krog vratu stisne velika pest. In potem ne diham več tisti dan. Pljuča v debelini lista pisarniškega papirja. Podana v kopirni stroj. In kopira kopira kopira. Dam denar in vrnejo mi povezana s spiralo. Z zgodbo. In tako, ko mi zopet ukažejo kakšna bo moja zgodovina, zopet vdihnem. Spomin je rešeto. Pa ne cedilo s katerim se otreseš drobcev plavajočih v čaju, temveč tisto veliko; skozi katerega odprtine zmore pasti celotna postava človeškega telesa. Tako nastaja resnica.

roke, v

Kričrt — Fri, 16 Dec 2011 19:50:30 +0000

( http://30.media.tumblr.com/tumblr_l5z2hazsCh1qalcjto1_400.jpg )

kako?

Kričrt — Wed, 14 Dec 2011 21:42:24 +0000

Prazen kozarec stoji na mizi. Pokončna vzravnanost telesa, steklene hrbtenice in odprtega telesa. Reliefne vreznine obleke. Vsi govorijo.

(Čaša polna sanj.) Prenehaj. Prosim. Ne morem biti s teboj. Ne morem. Prenehaj me tako očarljivo skrivnostno pogledovati. Včasih diham za tvoje poglede. Tako redki so. Počutim se živo. Povej mi kdo zares si in odidi potem. Ne zmorem več sanjati o hrepenenju.

Prazen kozarec. Sem. Nekdo drug naj bi me napolnil. Vendar nad nama visi senca odhoda. Hlastava za zrakom, se ubijava. Včasih sva tako polna, da ne zmoreva več dihati. Včasih drgetava pod odejo, premražena od strahu.